Zakaj se moramo spominjati?

V preambuli Pogodbe o ustavi za Evropo, katere osnutek so v imenu državljanov in držav Evrope pripravili člani Evropske konvencije in so jo podpisale vse članice, je zapisano, da »Evropska skupnost temelji na kulturni, verski in humanistični dediščini Evrope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države«. 

Kako daleč moramo seči, da ponovno najdemo temelje kulture, vere in humanizma zapisane v preambuli?  Morda do samega rojstva Evrope v  antični Grčiji pred dvema tisočletjema in pol? Če še vedno delimo mnenje, da smo dediči grške antične misli, ki je pot nadaljevala na Apeninski polotok, od tod pa se razširila po celi Evropi, potem se moramo vprašati, na katerih osnovah temelji vznik evropske kulture. Ob prebiranju grških mislecev ugotovimo, da je bilo eno izmed osrednjih vprašanj grške družbe, kako vzgajati in izobraževati otroke, da odrastejo v vrle ljudi, ki stremijo k Lepemu in Dobremu. Na podlagi tega vprašanja so izoblikovali izobraževalni sistem, ki je poleg znanstvenim disciplinam, matematiki in medicini, enako pozornost posvečal tudi urjenju telesa in vzgoji duha v obliki poučevanja glasbe, poezije in filozofije. Grški ideal vzgoje se je malce spremenjen prenesel v srednji vek (trivij, kvadrivij), vplival na novi vek, glasbena vzgoja pa je bila skozi stoletja vedno osrednji del vseh izobraževalnih sistemov.

Ideje razsvetljenstva, ki so vplivale na nastanek Deklaracije o pravicah človeka in državljana, enega ključnih dokumentov francoske revolucije, na katerih prav tako sloni preambula, so pravico do izobrazbe razširile na vse ljudi (»Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah«). Te ideje so vplivale na uvedbo splošne šolske obveznosti in botrovale nastajanju javnih glasbenih šol. Na Kranjskem je bila prva ustanovljena leta 1816 v okviru ljubljanske normalke.

Danes, ko neprestano poslušamo o krizi vrednot, ko se sprašujemo o smiselnosti obstoja Evrope kot skupnosti držav, ko nimamo predstave kakšno prihodnost hočemo, bi se morali ponovno vrniti k izvorom. Šele ko bomo ponovno premislili in si odgovorili na vprašanje Od kod prihajamo?, tudi odgovora na vprašanji Kdo smo? in Kam gremo? ne bosta nerešljivi uganki. Tega pa ne bomo dosegli, če prihodnjih rodov ne bomo vzgajali in izobraževali v duhu začetkov!

Neža Gruden,

ravnateljica Glasbene šole Kamnik.

© 2015 Zveza glasbenih šol Slovenije, vse pravice pridržane. Izvedba: opa!celica.